Ne avtomobila, ampak delnice.
Ko razmišljamo o dobrih avtomobilih, ponavadi ne pomislimo na Peugeote, ampak prej na Nemce, kot so Porsche, BMW, Audi, Mercedes ali pa Japonce (Toyota, Lexus), vsej prej kot na Francoze torej. To pa nikakor ne pomeni, da delnica Peugeota ne more biti najboljša od vseh omenjenih.
Peugeot S. A. ima v lasti tri blagovne znamke – Peugeot, Citroen in DS. Vse tri skupaj so v zadnjih letih izgubljale na tržnem deležu, prihodki podjetja pa so upadali. Pred petimi leti so prihodki znašali 58,5 milijarde evrov, v lanskem letu pa le 54,6 milijarde evrov. Sam padec ni tako zaskrbljujoč, vendar so konkurenti uspeli doseči pozitivno rast prihodkov.
BMW je v tem obdobju povečal prihodke za 34 odstotkov, Audi za 32 odstotkov, Volkswagen za 34 odstotkov, Daimler za kar 40 odstotkov, Toyota pa za ogromnih 53 odstotkov. Ko skoraj 7-odstoten padec prihodkov Peugeota primerjamo s konkurenti, vidimo, da je razlika zares velika.
Večletna rast prihodkov oz. prodaje je seveda pozitiven kriterij pri ocenjevanju kakovosti poslovanja podjetja, vendar pa ni najpomembnejši. Primer Peugeota kaže prav to. Francoski proizvajalec avtomobilov je v primerjavi s konkurenco (poleg Audija) relativno malo zadolžen, hkrati pa se edini hitro razdolžuje, medtem ko drugi povečujejo svoje dolgove. Bruto marže so med konkurenti podobne, gibljejo se okoli 20 odstotkov. Podjetja torej ustvarijo približno 20 odstotkov bruto dobička glede na prihodke, v primeru Peugeota pa bruto marže zaradi višjih dobičkov tudi naraščajo, kar je pozitivno.
Močno v prid Peugeotu kaže tudi izkaz denarnih tokov, saj je operativni denarni tok v preteklih dveh letih močno narasel, hkrati pa je višji od neto dobička, kar je tudi znak dobrega poslovanja. Izboljšuje se tudi likvidnost podjetja, saj je na bilanci vedno več kratkoročnih sredstev, hkrati pa manj kratkoročnih obveznosti. Prav tako se izboljšuje operativna učinkovitost podjetja, saj je obrat sredstev v pozitivnem trendu, kar pomeni, da je podjetje sposobno ustvariti več prodaje glede na celotna sredstva, ki jih ima na bilanci.
Seštevek teh kriterijev in še nekaterih drugih kaže na dobro poslovanje Peugeota, kljub temu da se zdi, da zaostaja za konkurenco. Kljub dobremu poslovanju v zadnjem letu, moramo preveriti tudi, ali je Peugeot na borzi dovolj poceni, da se nakup delnice splača.
Vrednotenje celotne avtomobilske industrije (če izvzamemo Teslo) trenutno izgleda privlačno. Razmerja med ceno delnice in dobički podjetij se gibljejo okoli vrednosti 8, kar se na prvi pogled zdi močno podcenjeno, predvsem v primerjavi s celotno borzo, kjer je v ZDA povprečje nad 20, v Evropi pa okoli 18. Kljub nizkim razmerjem P/E nakup avtomobilskih delnic ni tako privlačen, kot se zdi na prvi pogled.
Prvi vrednotenju delnice podjetja je smiselno preveriti tudi, koliko je vseh finančnih dolgov, hkrati pa je potrebno odšteti prosta sredstva, ki jih ima podjetje na bančnih računih ali v kratkoročnih (likvidnih) naložbah. Predstavljajmo si podjetje, ki je na borzi vredno 100 milijonov evrov, ima 50 milijonov dolgov, hkrati pa ima na računu 100 milijonov evrov prostih sredstev. Če takšno podjetje prevzamemo in poplačamo vse dolgove, bomo za to odšteli 150 milijonov evrov, vendar nam bo na računu podjetja ostalo 100 milijonov evrov, zato smo za prevzem dejansko plačali le 50 milijonov evrov, kar je precej manj od tržne vrednosti podjetja na borzi. Takšnemu načinu računanja vrednosti podjetja rečemo neto vrednost podjetja (angl. Enterprise value).
Primerjava neto vrednosti podjetja z operativnimi dobički je eden izmed najboljših načinov ugotavljanja, ali je podjetje na borzi podcenjeno ali precenjeno. To razmerje nam okvirno pove, koliko let bomo čakali, da se nam nakup podjetja (ob upoštevanju dolgov in prostih sredstev) iz dobičkov poplača.
Trenutno to razmerje kaže na močno podcenjenost delnice Peugeota (in Audija), medtem ko so naložbe v druge proizvajalce avtomobilov relativno drage. Kombinacija visoke kakovosti poslovanja in močne podcenjenosti v večini primerov prinese nadpovprečne donose na borzi, zato se je v portfelju sklada FT Quant, ki ga upravljam in kjer imam vložena svoja osebna sredstva, znašla tudi delnica Peugeota.
Dober produkt ali storitev podjetja še ne pomenita, da je delnica dobra naložba
Kot investitorji ne smemo dati prevelike teže produktu ali storitvi podjetja, ki ga analiziramo. Prevečkrat se zgodi, da je podjetje z vrhunskim produktom ali storitvijo dejansko slaba naložba. Za to obstaja več razlogov. Prvi je zagotovo cena, ki jo plačamo za delež podjetja.
Če je delnica na trgu precenjena glede na poslovanje podjetja (glede na dobičke, knjigovodsko vrednost ali drugo oceno vrednosti podjetja), tvegamo morebitne visoke izgube, saj nakup takšne naložbe preplačamo. Podjetje je lahko odlično, tako iz vidika poslovanja kot tudi iz vidika kakovosti svojih produktov, vendar je cena, ki jo plačamo za delnico glede na t. i. fundamentalno vrednost velikokrat najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na donosnost naložbe.
Drug razlog, da je lahko podjetje z vrhunskimi izdelki slaba naložba, izhaja iz dejanskega poslovanja podjetja. To, da je nek izdelek vrhunski, pogosto pomeni, da so stroški izdelave tega izdelka višji kot pri konkurenci. Če se kupci za nakup odločajo na podlagi več dejavnikov, od katerih je kakovost produkta le eden od njih, lahko to za podjetje pomeni premalo prihodkov glede na stroške. Posledično podjetje ustvari manjši dobiček kot konkurenti s slabšimi izdelki ali pa ima celo izgubo.
Dva izmed zares simboličnih primerov ogromne prednosti pred konkurenco, ki lahko zelo hitro izpuhti, z njo pa tudi milijarde evrov investitorjev zaradi kolapsa cene delnice, sta Kodak in Nokia. Kodak je bil paradoksalno pionir v digitalni fotografiji, vendar je bilo vodstvo podjetja prepričano, da se ta trend ne bo obnesel, zato niso vlagali v nadaljnji razvoj digitalne fotografije. Konkurenti so jih prehiteli po levem pasu, podjetje je utrpelo ogromne izgube, medtem ko so delničarji izgubili skoraj vse.
Podobna zgodba se je pripetila Nokii, ki je imela pred prihodom pametnih telefonov ene najbolj kakovostnih izdelkov. Applov iPhone in drugi telefoni z operacijskim sistemom Android so neverjetno hitro prevzeli celoten tržni delež Nokie in podjetje spravili na rob stečaja, delničarje pa v jok. Cena delnice Nokie je bila pred krizo (in pred začetkom prodaje prvega iPhona) nad 35 dolarjev, dosegla je celo 40 dolarjev, v naslednjih petih letih pa je upadla vse do 2 dolarjev na delnico, trenutno pa kotira pri 4 dolarjih.
Tretji razlog za slabe donose investitorjev v delnicah podjetij z dobrimi izdelki pa izhaja iz samega vodenja podjetja. Menedžmenti podjetij z veliko konkurenčno prednostjo pogosto precenijo, kako dolgo bodo ohranili svojo prednost in svoje odločitve naslonijo na preveč optimistične napovedi. Prevelik optimizem prevečkrat vodi v preveliko zadolženost, ki pa se v večini primerov slabo konča. To se je zgodilo tudi ameriškim proizvajalcem avtomobilov, ki so krizo najbolj občutili, investitorji pa so zgubili vsa sredstva investirana v delnice nekoč največjega avtomobilističnega podjetja General Motors.